Piškotki in zasebnost

S ciljem izboljšanja in lažjega brskanja po spletnih straneh uporabljamo piškotke za spremljanje obiskanosti.

Več informacij si preberite na strani Piškotki.

Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo piškotkov.

Ne strinjam seStrinjam se

Novice

IZŠLA JE NOVA SLIKANICA



Slikanica ENIA POTUJE - PRI PRIJATELJICI LI JUAN

ZAPISANA JE V OBLIKI SLIKOPISA.


Kupite jo lahko TUKAJ.

Z nami v šolskem letu 2020/2021

Vrtci

Vsi vrtci, ki želite sodelovati v projektu, lahko izpolnite prijavnico.

Starši

Želite, da tudi vaš otrok sodeluje v mednarodnem projektu? Projekt "Pomahajmo v svet" predstavite vzgojiteljici ali pa stopite v kontakt z nami. Potrudili se bomo, da bo tudi vaš vrtec naslednje šolsko leto pomahal v svet.

KOČA PRI ČAROVNICI - Dežela pravljic in domišljije - Olimje

NOVA OBVESTILA

 Prijave za sodelovanje pri projektu "Pomahajmo v svet" in "Pomahajmo po Sloveniji", za šolsko letu 2020/2021, bodo potekala od januarja 2020 do junija 2020. S tem bomo vrtcem in šolam omogočili pravočasno zagotovitev sodelovanja in primerne partnerje.


5.6.2020 - 6. MEDNARODNA KONFERENCA PROJEKTA "POMAHAJMO V SVET"

Novice

ZGODNJE POUČEVANJE TUJEGA JEZIKA V VRTCU IN PROJEKT »SAY HELLO TO THE WORLD«

23.1.2020 8:04:42

 

Zgodnje poučevanje jezika predstavlja zame vseskozi velik izziv. Na začetku mi je prineslo nemir in strah – kar naenkrat se je vame naselil občutek, da po več kot desetih letih poučevanja angleščine v razredu ne vem, kako naj se tega lotim in stvari izpeljem. Porajalo se mi je veliko vprašanj. Sledilo je brskanje po literaturi in svetovnem spletu, izobraževanje, učenje na lastnih izkušnjah. Zgodnje poučevanje naj bo zabavno, igrivo, v gibanju, čustveno obarvano, veččutno, izkustveno, s poskusi in napakami, z imitacijo, spontano, nezavedno… Strah in nemir sta postala velik izziv, za katerega sem danes hvaležna. Je izziv, ki mi omogoča veliko ustvarjalnosti, mi odpira nove ideje, je izziv, ki me notranje bogati in mi omogoča, da skupaj s svojimi učenci rastem.

 

V letošnjem šolskem letu sem dobila priložnost zgodnje poučevanje angleščine v vrtcu povezati s projektom »Say hello to the World.« Zame predstavlja projekt  »Say Hello to the World« osmišljenje ciljev zgodnjega poučevanja tujega jezika v povezavi s kurikulom vrtca. Je projekt, ki omogoča konkretno uporabo jezika z namenom komunicirati. Otroci pridobijo neprecenljivo izkušnjo, ki jih uči, zakaj pravzaprav potrebujemo tuj jezik.

 Hitro lahko ugotovimo, da se tako cilji dokumenta SEJO (Skupni evropski jezikovni okvir), kot cilji zgodnjega poučevanja tujega jezika, cilji kurikuluma vrtca in projekta »Say Hello to the World« med seboj povezujejo, prepletajo, dopolnjujejo. Skupni evropski jezikovni okvir pravi, da je potrebno varovati in razvijati bogato dediščino raznolikih jezikov in kultur v Evropi, ter da naj ne bo raznolikost ovira pri sporazumevanju, temveč vir medsebojnega bogatenja in razumevanja. Z boljšim znanjem sodobnih evropskih jezikov bo omogočeno lažje sporazumevanje med Evropejci, katerih materni jeziki so različni, da bi tako spodbujali evropsko mobilnost, medsebojno razumevanje in sodelovanje ter odpravili predsodke in diskriminacijo (SEJO, 2011). S tem so usklajeni splošni cilji učnega načrta zgodnjega poučevanja tujega jezika, ki poudarjajo senzibilizacijo za tuje jezike, spoznavanje kulturne različnosti in stikov med kulturami, razvijanje učenčevih sprejemniških, tvorbnih in interaktivnih spretnosti/zmožnosti (Učni načrt za tuji jezik, 2013). K temu dodajmo le nekatere izmed številnih ciljev projekta »Say Hello to the World«, kjer otroci ob spoznavanju ožjega in širšega družbenega, naravnega in kulturnega okolja ter spoznavanju medkulturnih in drugih razlik, rešujejo probleme nestrpnosti, premagujejo stereotipe, predsodke; kjer imajo možnost seznanjanja z raznimi kulturami in tradicijami; razvijejo svojo kreativnost, ustvarjalnost, uporabljajo pridobljena znanja na področju igre, gibanja, ustvarjanja; kjer je cilj učenje tujih besed oziroma jezika. Vse te cilje vpletamo v cilje kurikulum vrtca in sicer na področju gibanja (npr. uvajanje otrok v igre, kjer je potrebno upoštevati pravila; spoznavanje in osvajanje različnih elementarnih gibalnih iger), jezika (npr. zavedanje obstoja lastnega in drugih jezikov ter lastne in drugih kultur; spodbujanje ustvarjalnosti in neverbalnih komunikacijskih spretnosti), umetnosti (npr. spoznavanje, raziskovanje in eksperimentiranje z umetniškimi sredstvi – telesom, glasom, materiali, predmeti, instrumenti, tehnikami in tehnologijami), družbe (npr. pridobiva konkretne izkušnje za sprejemanje drugačnosti), narave (npr. spoznava sebe, svoje telo, dojema telesna podobnosti in razlike med ljudmi ter enakovrednost vseh), matematike (npr. rabi imena za števila, rabi simbole, klasificira in razvršča) in še kje (Kurikulum za vrtce, 1999).

V našem vrtcu v projekt »Say Hello to the World« vstopa več mentoric in da bi cilje dosegli, je pri tem potrebno skupno sprotno načrtovanje. Vzgojiteljici in jaz, učiteljica angleščine, se redno sestajamo in dogovarjamo o dejavnostih v določenem obdobju, iščemo področja, kjer je največ možnosti za vključevanje angleščine, določimo, katere cilje kurikuluma za vrtec pokrijemo pri angleščini, kaj potrebujemo za izvajanje dejavnosti in kdo pripravi material ter okviren potek dneva in ure angleščine. Trudimo se, da se dejavnosti pri angleščini prepletajo z ostalimi dejavnostmi, ki se tistega dne dogajajo v vrtcu.

Prehod na angleščino se vedno začne z rutino – najprej pozdravom v angleščini in nato dejavnostjo, ki jo imenujemo Music Box. Pri tem se otroci postavijo v krog in si ob izštevanki podajajo škatlo, v kateri imamo piktograme z vsemi pesmicami, ki so jih otroci spoznali pri angleščini. Otrok, pri katerem se izštevanka zaključi, potrese škatlico, jo odpre in ven vzame listek s piktogramom. Nato vsi skupaj tisto pesmico zapojemo. Aktivnost s škatlico ponovimo tolikokrat, da zapojemo vse pesmice, ki so v škatli. V uvodni del pogosto vključim tudi ritmične vaje s ploskanjem, tapkanjem, tleskanjem s prsti, topotanjem z nogami. Tudi vmes, ko motivacija otrokom pade, z ritmičnimi vajami hitro spet pridobim njihovo pozornost. Otroci imajo zelo radi ritmično vajo, kjer enkrat udarimo z dlanmi po kolenih, enkrat plosknemo in po enkrat tlesknemo s prsti najprej desne in nato še leve roke. To ponovimo štirikrat, s tem da četrtič tlesknemo s prsti obeh rok hkrati. Ritmično vajo pospremimo z besedami »We can do it, we can do it, we can do it, yes, we can

Sledi prehod na tematsko obarvane dejavnosti. Za motivacijo uporabim škatlo presenečenja, igre, zgodbico, skratka nekaj, kar otroke samo po sebi napelje na razmišljanje o obravnavani tematiki. V osrednjem delu uporabim veliko različnih, kratkih aktivnosti, ki ustrezajo različnim tipom učencev – vizualnim, avditivnim in kinestetičnim, pri katerih učenci opazujejo, poslušajo in gibajo.  

Pri temi »To sem jaz«, so otroci z vzgojiteljicama spoznavali svoje telesne značilnosti, izdelali svoj portret, primerjali višino. Pri angleščini smo to temo povezali z barvami, zato so se otroci opazovali v ogledalu, izdelali svoj obraz, se nato primerjali med seboj, tvorili skupine po barvi las in oči ter izdelali stolpčni prikaz glede na barvo las in oči. Ob tem so v angleščini spoznavali besede za barve in dele telesa.

 

 

 Slika 1: Kakšne barve las in oči imamo – stolpčni prikaz. (foto: Vrtec Radeče)

 

Igrali so njim zelo ljubo igro z muholovci, pri kateri slike barv (ali katerekoli druge) razmestimo na mizo ali tla, vsak otrok ima v roki muholovec, in ko povem določeno besedo, se otroci trudijo čim hitreje udariti na tisto sliko. Igro lahko igramo na izpadanje.

 

Slika 2: Igra z muholovci. (foto: Vrtec Radeče)

 

Otroci zelo radi tudi preizkušajo barve, zato jim je zelo všeč aktivnost Colour machine. Takrat se igramo s strojem za mešanje barv, kjer najprej ugotavljamo, katere barve bomo mešali. Pripravili smo lončke, barvaste škrobne čepke (lahko tudi tempera barve in podobno), vodo in palčke za mešanje. Preden smo barve mešali, so otroci predvideli in napovedali, kakšno bravo pričakujejo po mešanju. Nato smo primerjali rezultate mešanja z njihovimi napovedmi.

Za spodbujanje veččutnega učenja so učenci barve tudi vonjali. Pripravila sem različne tekočine v neprozornih plastenkah in učenci so preko vonja ugotavljali, kakšne barve je vsebina v plastenkah (npr. mleko – bela, pomarančni sok – rumena, češnjev sok – rdeča, mentolova ustna voda – zelena in podobno). Tudi pri tej aktivnosti, so najprej barve ugibali in potem primerjali svoje napovedi z rezultati.

 Pri spoznavanju sebe smo se s pomočjo pesmice If you're happy dotaknili tudi počutij. Otroci so spoznali izraze happy, angry, scared, sleepy, ki sem jih prikazala na papirnatih lutkah. Izraze smo uporabili pri utrjevanju dialoga What's your name? My name is…, kjer je otrok izžrebal papirnato lutko in je nato v takem razpoloženju vprašal drugega otroka po imenu. Lutke z razpoloženji smo uporabili v času božiča tudi za igro Who took the cookie? Pri igri uporabim kratko zgodbo, v kateri je mama spekla piškote, vendar so trije piškoti izginili. Tri piškote, narisane na listkih, skrijemo v tri kinder jajčke in jih premešamo med prazna kinder jajčka. Otroci sedijo na tleh v krogu, vsak izžreba eno jajčko in jo skrije za hrbet. Začne se iskanje izgubljenih piškotov ob izštevanki. Vprašamo:

Who took the cookie from the cookie jar? (Ime otroka) took the cookie from the cookie jar.

Otrok, ki smo ga poklicali vpraša: Who me?

Odgovorimo: Yes, you.

Otrok odpre in pogleda v kinder jajčko. Če nima piškota odgovori: Not me.

Vsi vprašamo: Then who?

Otrok imenuje naslednjega, za katerega misli, da ima piškotek. Ta otrok tudi pokaže na papirnato lutko in nam s tem sporoči, v kakšnem razpoloženju povemo izštevanko (veselo, jezno, prestrašeno, zaspano). Igra traja toliko časa, dokler ne najdemo vseh treh piškotov. 

 
Pri temi »Jaz in moja družina« so otroci z vzgojiteljicama govorili o svojih družinah, obiskovali so jih njihovi družinski člani, spoznavali so njihove poklice in še marsikaj drugega. Pri angleščini smo se v okviru te teme podali v raziskovanje pravljic. Z vzgojiteljicami so otroci pravljice prebirali, pri angleščini pa smo v njih iskali družinske člane. Lotili smo se tako klasičnih (npr. Janko in Metka, Trije prašički, Zlatolaska in trije medvedki), kot tudi modernih pravljic (Franček, Mišek Tip, Pujsa Pepa). Pri tej aktivnosti sem prinesla slike družinskih članov, otroci so izbirali med slikami in k vsaki pravljici postavili tiste slike družinskih članov, ki v njih nastopajo. Poleg tega, da so otroci spoznavali besedišče v angleščini, ga zelo velikokrat slišali in tudi sami uporabili, so spoznavali, da so družine raznolike in da štejejo različno število družinskih članov. Pri poučevanju angleščine je dobro, da se k naučenim temam vračamo in ustvarjamo tako imenovane jezikovne zanke. S tem namenom sem temo družina povezala z barvami. Skupaj z otroki smo se določili barvo za vsakega družinskega člana, izdelali legendo in nato še svoje družinske hišice. Vsak otrok je svojo družinsko hišico predstavil drugim, otroci so jih primerjali, preštevali družinske člane.

 

Teme »Jaz in moj vrtec« smo se lotili z vidika, da kot zunanja sodelavka vrtca dobro ne poznam in so mi ga otroci predstavili. Pripravila sem slike z različnimi prostori in vsak otrok je dobil zadolžitev – nekateri so dobili sliko prostora in celo skupino popeljali do tam, drugi so v tabeli označili s pikami, koliko takšnih prostorov smo našli, tretji so prešteli pike in zapisovali števila. Načrtovala sem, da bodo otroci vrtec spoznavali skozi različna čutila. Ob ogledu vrtca in tudi njihove igralnice smo zajeli vidni kanal. Pri raziskovanju igralnice so otroci dobili slike različnih predmetov in jih iskali po igralnici. Preštevali smo okna, vrata, mize, stole in ostalo pohištvo ter v lončke dajali toliko kroglic, kolikor predmetov smo našteli. Pri slušnem kanalu smo ob zaprtih očeh poslušali zvoke, ki jih slišimo v vrtcu in ob tem skupaj ustvarjali pesmico z zvoki, kjer so otroci povedali, kako slišijo posamezne zvoke (npr. The chair in the room goes bum, bum, bum…). Pri nadaljnjem spoznavanju vrtca bomo ugotavljali, kaj vse lahko vonjamo, okušamo in tipamo v vrtcu.

 

Pri vseh dejavnostih, ki jih izvajam, uporabljam angleščino, kar pomeni, da skrbno načrtujem tudi jezik, ki ga pri poučevanju uporabljam. Govor je podprt z mimiko, gestami, slikovnim gradivom, tako da otroci lahko sledijo in razvijajo razumevanje. Z različnimi dejavnostmi jih silim k uporabi angleščine, saj postavljam jezik v vlogo sredstva, s katerim dosežejo cilj ali izražajo namen.

Otroci so angleščino sprejeli zelo pozitivno, radi sodelujejo v različnih aktivnostih in se preizkušajo v uporabi tujega jezika. Mislim, da smo na pravi poti uresničevanja zastavljenih ciljev in da bomo z iskanjem vedno novih poti razvijali ustvarjalnost, dobre medsebojne odnose, strpnost, predvsem pa ljubezen do tujih jezikov.  

                                                                            Javni zavod osnovna šola Marjana Nemca Radeče

                                                                     Neža Božič

Viri:

  1. Kurikulum za vrtce. (1999). Nacionalni kurikularni svet za vrtce. Ljubljana: Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje. Področna kurikularna komisija za vrtce.
  2. Pevec Semec, K. (ur.) (2013). Učni načrt. Program osnovna šola. Tuji jezik v 1. razredu. Ljubljana: Ministrstvo Republike Slovenije za izobraževanje, znanost in šport. Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
  3. Pevec Semec, K. (ur.) (2013). Učni načrt. Program osnovna šola. Tuji jezik v 2. in 3. razredu. Ljubljana: Ministrstvo Republike Slovenije za izobraževanje, znanost in šport. Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
  4. Say hello to the world. http://www.sayhellototheworld.eu/si (dostop 10. 2. 2016)
  5. Skupni evropski jezikovni okvir: učenje, poučevanje, ocenjevanje. (2011). Svet za kulturno sodelovanje. Odbor za izobraževanje. Oddelek za moderne jezike, Strasbourg. Ljubljana: Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Urad za razvoj šolstva.