1. DEL - ZAKAJ JE DANES Z DOLOČENIMI UČENCI TEŽJE DELATI KOT V PRETEKLOSTI?

9.12.2020 16:25:01

mag. Jani Prgić, www.center-mi.si / www.neuroeducation.si

Danes so določeni učenci slabše učljivi in vodljivi kot kdaj koli prej predvsem zaradi družbenih okoliščin. Zavedati se je treba, da se možgani konstantno prilagajajo dejavnikom iz okolja in v nevroznanosti temu rečemo nevroplastičnost. Dejstvo je, da so možgani današnjih otrok zelo drugačni od naših možganov, ko smo bili otroci. Zato učitelj, ki tega ne sprejema, sili učence z metodami, ki pogostokrat niso kompatibilne s tem, kako delujejo njihovi možgani, kar povečuje frustracijo na obeh straneh, tako pri učencih in starših kot pri učiteljih. Kaj vse torej vpliva na to, da je danes težje z določenimi učenci težje delati kot v preteklosti.

Nezadostno uglaševanje

Ob rojstvu ima otrok razvito le četrtino možganov, ostalih 75% pa se razvija postopoma, in sicer vsakič, ko otroka vzamemo v naročje, ga nahranimo, mu prigovarjamo, pojemo ali beremo. Ta proces imenujemo uglaševanje in je najpomembnejši med 6. in 24. mesecem otrokovega življenja. Vpliva na razvoj zdravih čustev, kot so hvaležnost, odpuščanje in empatija.

Mnogi današnji učenci niso bili deležni uglaševanja. Z njimi se nihče ni pogovarjal, igral, ali se na njih redno odzival.

Premalo ljubečega stika

Pri otroku, ki ga nihče ni pestoval, objemal, crkljal, skrbel zanj ali mu povedal, koliko mu pomeni, se lahko zgodi, da nikoli ne razvije empatije in sočutja.

Za vsakega serijskega morilca je značilno, da so se nad njim redno verbalno ali fizično znašali pred njegovim 8. letom starosti. Ravno v tem obdobju možgani razvijejo empatijo in sočutje. Če je otrok ni nikoli občutil, je najverjetneje tudi nikoli ne bo razvil.

Spremembe v družinski strukturi

Vemo, da obstajajo enostarševske družine in da včasih otroka vzgajajo njegovi stari starši. Prav tako ga včasih vzgajajo tete, strici, bratranci in sestrične, ali drugi člani družine. Očetje se v povprečju (običajen služben dan) s svojim otrokom zares kvalitetno pogovarjajo samo 7 minut na dan, matere 11. Najverjetneje se boste tudi spomnili, da je večina tovrstnih pogovorov potekala za mizo ob večerji. Mnoge družine pa sploh ne jedo več skupaj in tudi, če sedejo skupaj k obedu, to še ne pomeni, da se takrat tudi zares pogovarjajo.

Premalo otroške igre

Danes je otroška igra povezana predvsem s tehnologijo. Otrokom ni treba več uporabljati domišljije, ker ima večina igrač že po naravi močno vizualno komponento, in to v precej intenzivnih in živahnih barvah. Otroci se pogosto vsak s svojo napravo ali igralnim ploščkom igrajo eden ob drugem, namesto da bi se igrali drug z drugim.

Nezdrava prehrana, preveč sedenja, premalo spanja

Nezdrava prehrana ni nekaj novega, vendar so včasih negativne učinke takšne prehrane izničili s fizičnim delom. Drugi vzrok za skrajšanje življenjske dobe je premalo gibanja. Otroci imajo danes sedeč življenjski slog, saj ogromno časa presedijo pred televizijo, računalnikom, video igricami itd.

Zadostna količina spanja je nujna za telesni razvoj in zdravje možganov. Učenci prihajajo utrujeni k pouku zato, ker zvečer predolgo bedijo. Spanje je pomembno zaradi trojega: 1. med spanjem se telo obnavlja - zato poškodovance spravijo v umetno komo, da se lahko med daljšim spanjem telo zdravi; 2. če učenec spi premalo ur, si bo zapomnil manj snovi, kot bi si jo sicer; 3. obstaja pozitivna korelacija med zadostno količino spanja in izgubo odvečnih kilogramov - ko telo počiva, bodo hormoni veliko prej v ravnovesju. Ko so hormoni v ravnovesju, lahko veliko lažje shujšamo.

Zunanji dražljaji, ki se hitro menjavajo

Zaradi hitrega tehnološkega razvoja smo navajeni, da se stvari odvijajo vedno hitreje.

Naj vas ne preseneti, če postanejo vaši učenci med predolgim predavanjem nemirni ali nepozorni. Po izsledkih raziskav je povprečen razpon pozornosti približno enak otrokovi starosti; 7-letnik je lahko pozoren 7 minut, 12-letnik 12 minut in 16-letnik 16 minut. Slaba novica: razpon pozornosti 80-letnika ni 80 minut. Pri odraslem človeku je dolg v povprečju 20 minut in še ta se z vsakim dnem krajša.

Več nasilja in negativizma v medijih

Več nasilja vidijo otroci, bolj imuni postajajo njihovi možgani za tovrstne pretrese. Izdelovalci video vsebin se tega zavedajo in zato morajo biti te vedno bolj nasilne, da pri gledalcih dosežejo enak učinek.

Porast uživanja alkohola in drog

Prepovedane droge so že od nekdaj prisotne med nami. To ni nič novega. Novo pa je, da vedno več ljudi zlorablja zdravila na recept.

VLOGA UČITELJA

Vlog učitelja je zelo široka in kdor misli, da je njegova naloga samo podati informacije s področja, katerega poučuje, je učitelj, ki sodi v preteklost, nekateri temu rečejo pedagoški fosil. Danes bi morala biti vloga učitelja predvsem vodenje skupine, povezovanje učencev v skupnost, učenje socialnih in komunikacijskih veščin, podajanje znanja na izkustven način in privzgajati ljubezen do učenja ter radovednost. Informacije so v 21. stoletju dostopne povsod in veliko domov je že tehnološko bolj naprednioh od šole, zato zgolj predavanje in učenje na pamet nima več mesta v sodobni družbi. Podatki kažejo na to, da se izjemno povečujejo čustvene in duševne stiske pri otrocih in mladostnikih. Velik razlog je v tem, da se sodobna družba ne zaveda več pomena tridelne družine, ki je bila zmeraj varovalo za varen prehod otrok v odraslo dobo. Otroka nikoli niso vzgajali samo starši, ampak je bil del neke skupnosti. Tridelna družina pomeni preprosto to, da poleg matične družine, igra pomembno vlogo v otrokovem življenju še drugi del družine (stari starši, če ima otrok stike z njimi, drugi pomembni odrasli v njegovem življenju, kot so sosedje, sorodniki idr.) ter zelo pomemben tretji del družine, kjer preživi skoraj polovico svojega odraščanja, šola in druge inštitucije. Danes se nam dogaja to, da se prepogosto pričakuje, da bodo vse naredili le starši, ali pa obratno, da bo vse naredila le šola. Ko se tridelna družina razpade in se prelaga odgovornost, se povečuje kaos na področju dela z otroki in dobesedno izgubljamo generacije. Ko govorimo o vlogi učitelja, je torej pomembno, da ima posluh in znanje za upravljanje s čustvenimi stanji svojih učencev. Na grobo lahko ločimo reaktivnega in proaktivnega učitelja.

REAKTIVNI UČITELJ

Učitelj, ki reaktivno ali neučinkovito vodi razred, čaka, da učenec stopi že na rob prepada oz. da pride do resnih težav, in se šele nato odloči, kako se bo spoprijel s situacijo.

Takšen učitelj se o disciplinskih ukrepih odloča glede na trenutno počutje ali lastno mnenje o dotičnem učencu, vse skupaj pa pospremi s kričanjem, vpitjem ali z ostalimi negativnimi čustvi. Videti je razdražen in živčen, z učenci pa se pogosto zapleta v besedne dvoboje, kjer je vselej že vnaprej poražen.

Na dnu prepada ima pogosto parkirano rešilno vozilo, v katerega naloži učenca in ga nato pošlje bodisi k dežurnemu učitelju, razredniku, strokovnemu delavcu, ravnatelju ali pa domov.

PROAKTIVNI UČITELJ

Proaktivni učitelj po drugi strani ne dovoli, da bi se učenec približal robu prepada, zato v učilnici postavi »znake za preusmeritev«, da se lahko učenec izogne potencialni nevarnosti.

Ste opazili, kako se nekateri učenci pri nekaterih učiteljih zelo lepo vedejo, pri drugih pa so izredno problematični? Je možno, da prvi uporablja znake za preusmeritev, drugi pa ne?

Tovrstni znaki so:

1         spoznajte vsakega učenca;

2         ustvarite okolje, ki bo spodbujalo učenje;

3         pritegnite učence;

4         izdelajte proaktivni načrt vodenja;

5         proaktivno pristopajte k težavnejšemu vedenju.

Oznake: jani prgic, učitelj, vloga učitelja