Piškotki in zasebnost

S ciljem izboljšanja in lažjega brskanja po spletnih straneh uporabljamo piškotke za spremljanje obiskanosti.

Več informacij si preberite na strani Piškotki.

Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo piškotkov.

Ne strinjam seStrinjam se

Novice

Z nami v šolskem letu 2021/2022

Vrtci in šole

Vse vzgojno izobraževalne institucije, ki želite sodelovati v projektu, lahko izpolnite prijavnico.

Starši

Želite, da tudi vaš otrok sodeluje v mednarodnem projektu? Projekt "Pomahajmo v svet" predstavite vzgojiteljici ali pa stopite v kontakt z nami. Potrudili se bomo, da bo tudi vaš vrtec naslednje šolsko leto pomahal v svet.

IZŠLA JE NOVA SLIKANICA



Slikanica ENIA POTUJE - PRI PRIJATELJICI LI JUAN

ZAPISANA JE V OBLIKI SLIKOPISA.


Kupite jo lahko TUKAJ.

KOČA PRI ČAROVNICI - Dežela pravljic in domišljije - Olimje

PARTNERJI 6. MEDNARDNE SPLETNE KONFERENCE

Novice

3. DEL - ZAKAJ JE DANES Z DOLOČENIMI UČENCI TEŽJE DELATI KOT V PRETEKLOSTI?

21.12.2020 19:05:58

mag. Jani Prgić, www.center-mi.si / www.neuroeducation.si


Akutna stresna motnja in depresija

Kronični stres je eden izmed treh večjih vzrokov za pomanjkanje motivacije pri srednješolcih in višjih razredih osnovne šole.

Druga dva sta še uživanje marihuane in naučena nemoč.

Stres je odziv telesa na pomanjkanje kontrole nad neprijetno situacijo.

Ti otroci doživljajo nekatere posledice posttravmatske stresne motnje in se jim lahko celo znatno zmanjša število možganskih celic v možganskem deblu. Ko je učenec pod visokim stresom, se v njegovih možganih sprosti velika količina kortizola, zaradi česa se odzove na enega izmed dveh načinov; ali otopi in postane imun na stres, ali pa postane pretirano pazljiv in je nenehno na preži za naslednjo nevarnostjo.

Najverjetnejši vzroki za motnjo so travmatski dogodek, predvsem v zgodnjih letih otrokovega življenja; stres v času nosečnosti; nevarno šolsko okolje; hiter pulz v mirovanju – nad 94 utripov na minuto; disfunkcija v prednjem delu možganov, ki uravnava upravljanje s časom in določanje prioritet; ali pa zmeda in kaos, ki sta pogosto prisotna v družinah z nizkimi dohodki.

 

Nekateri izmed simptomov te motnje pri učencu:

  • je razdražljiv in agresiven;
  • se zelo počasi odziva ali pa ima malo energije;
  • v mislih se mu ponavlja spomin na travmatski dogodek;
  • je pretirano pazljiv ali pa se hitro prestraši;
  • ima težave s spanjem;
  • nima več interesa za stvari, v katerih je včasih užival;
  • je bolj zaprt vase;
  • težko se skoncentrira na nalogo;
  • stvari opravlja rutinsko ali pa avtomatsko;
  • uživa droge, npr. marihuano ipd.

 

Depresija je kronična in prežemajoča motnja razpoloženja, ki prizadene tako um kot tudi telo. Danes ugotavljajo, da najstniki pogosteje doživljajo depresijo, kot smo včasih menili.

Odstotek učenk, ki doživijo kakršnokoli obliko depresije, skokovito naraste po puberteti.

Obstaja več vrst depresije: klinična depresija, ki je najbolj znana; kronična depresija oz. distimija, nekoliko manj nevarna, vendar lahko traja vrsto let; bipolarna motnja, za katero so značilna ekstremna razpoloženjska nihanja, od ekstremno dobre volje do ekstremne potrtosti; sezonska motnja razpoloženja, ki je odvisna od menjave letnih časov; ter posttravmatska stresna motnja, ki se pri človeku sproži po naravni nesreči, težki bolezni, fizični zlorabi ali nenadni smrti ljubljene osebe.

Večina depresivnih epizod traja približno 9–12 mesecev in se lahko ob ustreznem zdravljenju izboljša v roku enega leta.

Med najpogostejšimi vzroki so nepravilnosti v možganih, npr. neravnovesje živčnih prenašalcev; disfunkcija vnetnih mediatorjev oz. citokinov, ali manjši hipokampus (od 5–12% manjši kot običajno); kronični ali akutni stres, preveč zaščitniški starši, ki želijo otroka obvarovati pred vsako težavo; premalo sončne svetlobe; kadilci, ki bi radi prenehali kaditi; pomanjkanje določenih vitaminov in mineralov; in disfunkcionalen način vzgoje.

Nekateri izmed simptomov depresije so:

  • nima interesa za večino dejavnosti;
  • ves čas je žalosten, tesnoben ali apatičen;
  • s težavo se koncentrira;
  • je brez energije ali pa utrujen;
  • je razdražljiv ali pa se slabo počuti;
  • ima premalo ali preveč apetita, zato zgublja ali pridobiva na teži;
  • zvečer težko zaspi ali pa spi preveč;
  • čuti bolečine, ki se jih ne da pojasniti;
  • pogosto pomisli na smrt ali samomor;
  • niha med ekstremno evforijo (nepremišljeno vedenje, impulzivnost in grandiozni načrti) ter ekstremno pobitostjo (umik vase, apatija in žalost).

Oznake: jani prgic, otroci, učenci, osnovna šola