DRUŽINA KOT VREDNOTA PREKO SLOVENSKE LJUDSKE PRAVLJICE O POVODNEM MOŽU

13.1.2020 10:07:27

Človek je del družabnega okolja, v katerem raste, živi in deluje. Da bi lahko otroci sodelovali z okoljem, vplivali nanj in ga pozneje aktivno spreminjali, morajo postopoma spoznati vsakdanje življenje ljudi in družinsko življenje (Kurrikulum za vrtce, 1999). 

Družina je osnovna oblika življenja, kolektiv, v katerega se otrok najprej vključi. Njena vloga pri oblikovanju otrokove osebnosti je nenadomestljiva (Kolar, Cilenšek, Osterc, Černe, 1969).

Sodelovanje med vrtcem in družino je ne obhodno že zaradi tega, ker je otrok del nje in je  njen član. V njej otrok preživi večji del svojega življenja in živi pod njenimi vplivi, ki se prepletajo z vplivi vrtca pri čemer pa družina ne izgublja svoje vzgojne vloge (D. Mitrović, 1984).

Družina je torej bila in je, ne samo danost, ampak tudi moralna kategorija (J. Musek, 1995).

NAČRTOVANJE  IN IZVEDBA DEJAVNOSTI

Dejavnosti v vrtcu so strukturirane kompleksno, saj se v njih prepletajo učni cilji, vsebine in metode, mišljenje, poučevanje in učenje, etape učnega procesa, doživljanje in gibanje, didaktični pristopi, načela itd. (Blažič idr., 2003).

Odločili sva se, da dava poudarek na  najožji pomen družine (družinski člani in njihova povezanost).  Preko slovenske ljudske pravljice O Povodnem možu so se otroci prvič srečali z besedo družina. Zgodba lepo prikazuje družino kot vrednoto. V njej je jasno sporočilo, da ni srebra, zlata in biserov,  ki bi lahko nadomestili družino, in da kljub vsemu bogastvu, ki ga premore povodni mož, ostane na koncu sam.

Otroci so zgodbo  z zanimanjem poslušali  in ob koncu le-te so imeli možnost s pogovorom  med seboj in s strokovno delavko priti do zaključka, kaj pomeni beseda družina in kaj pomeni beseda dom. Zgodbo smo večkrat  prebrali in jo tudi poslušali preko zgoščenke Slovenske ljudske pravljice; tako so otroci utrjevali  vsebino, ob poslušanju razvijali koncentracijo in domišljijo ter hkrati utrjevali sam pomen besede družina.

Naslednji korak je bil, da so otroci od doma prinesli družinske fotografije,ob katerih so prepoznavali družinske člane in jih nekateri tudi imensko poimenovali. Pri tem so otroci urili komunikacijo in socializacijo med sovrstniki, s sodelavko pa sva jih pri tem opazovali in jih poslušali.

V projekt sva vključili tudi starše, ki so z otroki opravili dve nalogi:

1. DRUŽINSKI PLAKAT »KAJ IMA KDO RAD« – podali sva navodilo, naj ob pogovoru napišejo in narišejo, kaj ima kdo v družini rad (hrano, pijačo, barvo, igrače, film, glasbo, knjigo …). V vrtcu pa je vsak otrok, sam ali s pomočjo strokovne delavke, predstavil plakat.
2. DRUŽINSKO DREVO – otroci so s pomočjo staršev in starejših sorojencev narisali ožje družinsko drevo (starši, otroci in stari starši) in ga v skupini predstavili.

Namen domače naloge je bil, da so si družinski člani vzeli čas in se skupaj z otroki družili in pogovarjali. Pri tem sva spodbujali medsebojno druženje in dali poudarek na družino kot vrednoto.

Iz družinskih fotografij smo izdelali družinski plakat skupine, na katerem je bilo ob fotografiji zapisano ime otroka in družinskih članov, ter ob vsakem članu tudi  kaj ima rad. Pri tej dejavnosti sva spodbujali jezikovno izražanje, čustveno izražanje ter spodbujali opazovanje, saj so otroci, ki se niso mogli spomniti, kaj ima kdo rad, pogledali na plakat, ki so ga naredili doma.

Izvedli sva tudi tri dejavnosti hkrati, kjer so otroci na prvi postaji  družinske člane sestavili  na svetlobni mizi  (vsak otrok je poiskal pravo število in spol ter pri tem opisoval družinske člane), na drugi postaji  so imeli možnost z lutkami in hišico uprizarjati oz. dramatizirati, na tretji postaji pa so z voščenkami narisali svojo družino. Tako so otroci imeli možnost izražanja in igranja  igre vlog, štetja družinskih članov ter poimenovanja le-teh.

Družinske člane smo tudi razvrščali po spolu v drevesni diagram. Na začetku sva otroke seznanili s slikovnima  znakoma:  je deklica (narisana deklica) in  ni deklica (prečrtana narisana deklica). Znake smo utrjevali z igro Dan - noč, pri kateri  so otroci morali ob danem znaku vstati. Ko sva ocenili, da so otroci usvojili znake, sva na tla igralnice z mizarskim lepilnim trakom prilepili drevo z dvema vejama in dvema krošnjama. Na začetku vej sva prilepili znaka je deklica - ni deklica. Otrokom sem na konkretni način pokazala, kam se moram postaviti. Stopala sem po deblu do točke, kjer se veji razmejita, na glas povedala , kaj kateri znak pomeni in stopila v krošnjo, kjer je bila narisana deklica. Nato sem k opravljanju naloge povabila vsakega otroka posebej. Tako so otroci na konkreten način razvrščali po spolu in nama s tem pokazali, ali razumejo nalogo. Naslednji korak je bil delovni list, kjer so otroci razvrščali svoje družinske člane po spolu. Pri tej dejavnosti so otroci razvijali logično mišljenje in ob tem razvrščali svoje družinske člane in hkrati spoznavali spol.

Drugi prst smo zaključili z javljanjem v vrtec  Ljutomer, kjer smo skupaj s starši, starimi starši ter z bratci in s  sestricami predstavili vse, kar smo se naučili. Tako smo na zelo lep način zaključili drugi prst projekta Pomahajmo v svet.

SODELOVANJE S STARŠI

Starši kot osnovni nosilci vzgoje in varstva otrok zadovoljujejo osnovne potrebe otroka, skrbijo za njegov razvoj in vzgojo (starši imajo svojega otroka radi, ga varujejo, ščitijo, pomagajo mu v težavah, izkazujejo mu ljubezen in zagotavljajo varnost), otroku omogočajo, da si v družini pridobiva prve življenjske izkušnje, srečuje se s prvimi predmeti, pojavi, dogajanji in postopno vedno bolj spoznava svoje okolje. Otrok v družini spoznava ljudi, se navaja na življenje v človeški družbi, spoznava ob lastni izkušnji pravila in norme o medsebojnih odnosih med ljudmi. Družina je tista temeljna celica, ki je za otrokov razvoj in vzgojo nepogrešljiva (M. Bergant, S. Kokalj, I. Levičnik, 1980).

Da bi v proces učenja vključili tudi starše,  v vrtcu bogatimo izbiro srečanj z njimi tako, da izvajamo razna popoldanska in dopoldanska srečanja. V jesenskem času ob svetovnem dnevu hoje (15. oktober) tako že tradicionalno družine otrok povabimo na pohod po trim stezi. V zimskem času starše povabimo k skupnemu okraševanju igralnic, dedke in babice pa povabimo na dopoldansko srečanje ob peki zdravih piškotov. Strokovne delavke smo letos pripravile tudi popoldansko praznično srečanje in ga poimenovale Jabolčno popoldne,  kjer  so ob treh  socialnih igrah  sodelovali vsi člani družine. Pri prvi igri so si otroci in starši ob glasbi podajali jabolka in ko je glasba ugasnila, je tisti, ki je imel jabolko, izpadel. Druga igra je bila nabiranje jabolk s padalom v koš. Pri tej igri so starši držali padalo in poskušali jabolka spraviti v luknjo. Pod padalom pa so otroci poskušali jabolka ujeti v koš. Tretja igra je bila »pečenje jabolčne pite«. Družinski člani so se posedli en za drugim in ob vodenju strokovne delavke masirali drug drugega. V mesecu marcu skupaj s starši praznujemo svetovni dan družine ob nastopu otrok. V začetku meseca  junija pa povabimo starše na zaključek, kjer najstarejši otroci predajo maskoto Miškolina mlajši skupini.

ANALIZA

Cilj dejavnosti  je bil, da bi otroci spoznali svoje družinske člane,  jih spoštovali ter jih imeli radi, se z njimi povezali  in skupaj izvajali  naloge, ki sva jim jih zastavili.

Preko dejavnosti sva otroke spodbujali, da bi družinske člane poimensko poimenovali,  kar nama je pri starejših otrocih uspelo, pri mlajših pa sva spodbujali ozaveščanje besed brat in sestra.

Ob branju zgodbe O povodnem  možu so otroci pokazali občutek za empatijo, saj so povodnega moža videli kot dobrega junaka, ki je rešil dečka,  vendar pa ni imel staršev in je bil zato žalosten. Glede na to, da je sporočilo zgodbe, da bogastvo ni pomembno, ampak je družina tista, ki pomeni pravo vrednost, otroci niso dojeli tega, vendar pa sem bila prijetno presenečena, ko je mamica najmlajše deklice povedala, da je deklica, stara dve leti in pol, na poti v avtu razlagala, da je bil povodni mož žalosten, ker ni imel mamice in očeta in da je odpeljal dečka v svoj dom.

Pri izdelavi plakata skupine in posameznih plakatov so otroci pokazali interes do medsebojnega komuniciranja, zelo zanimivo pa jih je bilo opazovati, kako so ob fotografijah in slikah drug drugemu razlagali svoja občutja.

Pri razvrščanju v drevesni diagram po spolu se je pokazalo, kateri otroci razumejo navodila, ki so bila jasna, in znajo logično razmišljati. Prav pri tej nalogi pa se je pokazalo tudi timsko delo, saj so otroci dečkoma, ki nista razumela naloge, priskočili na pomoč brez najinega posredovanja.

Zadnje dejanje, javljanje v vrtec Ljutomer, pa je bilo »pika na i«, saj se je izkazalo, da je bilo vključevanje staršev v dejavnosti zanje zelo velika motivacija in so se z zanimanjem odzvali na povabilo ob javljanju.

ZAKLJUČEK

Socializacija je pomembna za razvoj otroka in  se začne  v družini. V sodobnem času, ki se odvija z neverjetno hitrostjo pozabljamo na osnovne vrednote in ena izmed njih je prav gotovo družina. Družina je temelj socialnega življenja in socialnih odnosov, je osnovna celica družbe. Zato je potrebno, da jo znamo ceniti in jo spoštovati.

Družine ni mogoče ceniti po tem, kaj ima,

niti po tem, kaj zmore,

ampak po tem kako se razume!

  

                                                                         Vrtec  Miškolin, enota Rjava cesta, Ljubljana

                                                                   Urša Mak, dipl. vzg. pred. otrok