SLIKOVNE KARTICE SKOZI DEJAVNOSTI 2. PRSTA – JAZ IN MOJA DRUŽINA

26.2.2020 14:22:42

Projekt Pomahajmo v svet je spodbuda strokovnemu delavcu, da pogleda izven ustaljenih okvirjev, razširi obzorja in pridobi nova znanja, ki jih prenaša na otroke. Opažam, da so koncentracija, vztrajnost, sodelovanje in pomnjenje pri otrocih veliko boljši, če so dejavnosti povezane z glasbo, gibanjem in igro.

V strokovnem prispevku predstavljam dejavnosti na temo 2. prsta – Jaz in moja družina, pri katerih smo s pomočjo slikovnih kartic preko glasbe, gibanja in igre spodbujali aktivno vključenost otrok v raznolike dejavnosti, tudi na področju zgodnjega učenja tujega jezika v vrtcu.

Uvod

Vrtec Hrastnik se v šolskem letu 2017/2018 prvič vključuje v projekt Pomahajmo v svet/Say hello to the world.

Oddelek Zmajčki, v katerega je vključenih 24 otrok, starih od 4 do 6 let, se povezuje s krajem Šiaulių, iz Litve, z oddelkom Bitutės – Čebelice, v katerega je vključenih 18 otrok, starih od 3 do 4 leta.

Odločitev za vključitev v projekt je temeljila na dolgoročnih in kratkoročnih ciljih projekta, ki se dobro povezujejo s cilji Kurikuluma za vrtce na vseh področjih. Omogočajo širok spekter dejavnosti, avtonomnost strokovnega delavca pri izbiri dejavnosti in izhajajo iz življenjskih situacij otrok. Preko klicev v Litvo, so otroci dobili priložnost, da preizkusijo uporabnost novega jezika, katerega besede so spoznavali.

Pri načrtovanju dejavnosti izhajam iz otroku vsakdanjih situacij, iz znanega in bližnjega okolja ter jih spodbujam k spoznavanju okolja, ki jim ni tako blizu. Pri tem je pomembna celostna vzgoja otroka na vseh kurikularnih področjih, ki poteka preko igre, otrokove primarne dejavnosti.

Igra neprisiljeno otroke spodbuja k nenehnemu odkrivanju novih stvari ter k ponavljanju, utrjevanju že znanega, kar je pomembno tudi pri zgodnjem učenju tujega jezika. Prav slednje je opredelila tudi Kosinacova (Kosinac 2003) ki pravi, da moramo otrokom v tujem jeziku ponuditi dejavnosti, ki so tudi sicer del njihovega sveta ter predvsem skozi igro spodbujati razvoj vseh njihovih sposobnosti in zanimanj. Pomnjenje pa je uspešnejše, lažje in doživljanje močnejše, če je besedno izražanje povezano s petjem in gibalnim ponazarjanjem (Videmšek, Drašler, Pišot 2003).

Kako smo začeli?

Seznanjenje s tujim jezikom smo povezali z glasbo, gibom, besedo in igro. Preko glasbe so se otroci sprostili in se zabavali, hkrati pa neprisiljeno spoznavali jezik in utrjevali besedišče. Gib je bil motivacija, ki so ga otroci izvajali spontano in ga nezavedno povezali z znakovnim jezikom, pomagal pa jim je tudi ponazoriti posamezne dele besedila pesmi. Gibanje, glasba in različne igre so ugodno vplivali na pomnjenje, koncentracijo in vztrajnost.

Jaz in moja družina – dejavnosti 2. prsta

Otroci so v okviru teme 2.prsta v vrtec prinesli družinsko fotografijo, ki je bila osnova za nadaljnje dejavnosti. Svoji družini so narisali domišljijsko hišico in družino predstavili prijateljem. Družinske člane so risali, razvrščali in njihovo število beležili v tabelo. Spoznali so pesem Družina ter različne deklamacije povezane z družino. Zaradi interesa otrok za znakovni jezik, smo družinske člane poimenovali tudi s kretnjami ter pripravili slovar. V kotičkih so otroci interpretirali vloge družinskih članov (kotiček dom, lutkovni kotiček, likovni kotiček, ipd.) ter se seznanjali z družinskimi skupnostmi širom sveta, s pomočjo literature ter IKT sredstev.

Omenjene dejavnosti so se ves čas prepletale in dopolnjevale z dejavnostmi v tujem jeziku.

Po priporočilih N. Božič (3. mednarodna konferenca projekta »Pomahajmo v svet« 2017) angleško igranje vedno pričnemo z rutino, kjer ponovimo tisto, kar smo že osvojili. Tako zaplešemo in zapojemo pesem Hello, hello ter tvorimo krog s pomočjo plesa in pesmi Let's make a Circle.

Pri dejavnostih 2. prsta smo vključili pesem Finger family song. Otroci so spoznali družinske člane in utrjevali novo besedišče. Da je bilo utrjevanje bolj zabavno, smo se postavljali v različne vloge (dady finger – petje z globokim glasom; mommy finger – petje z normalnim glasom; brother finger – kitico smo repali; sister finger – petje z visokim glasom in »važenje«; baby finger – petje z jokajočim glasom). Oblikovali smo prstne lutke in z njimi, ob petju pesmi, igrali gledališče.

Mia in njena družina

Otrok (Thaler 1999) se v predšolskem obdobju brez težav uči in naučenega, ob različnih ponovitvah, ne pozabi, s tem pa so pomembne povezave za nadaljnje učenje v možganih vzpostavljene. Rajović pravi (Rajović 2015), da je od vzpodbude v zgodnjem otroštvu odvisno, ali bo otrok kasneje uresničil svoje naravne potenciale ter, da lahko otroka s pomočjo različnih simbolov seznanimo s svetom abstraktnih klasifikacij in asociacij in mu damo osnovo za kasnejše razmišljanje in učenje.

Otroci so se dobro odzivali na različne igre vlog, zato sem izdelala slikovne kartice, s pomočjo katerih so spoznali Mio in njeno družino. Kartice so nam pomagale pri spoznavanju novega besedišča, razumevanju, utrjevanju ter nadgrajevanju znanja.

Opredelili smo ožje družinske člane v angleškem jeziku (mom, dad, brother, sister, grandpa, grandma), kasneje smo igre nadgradili ter dodali še širše družinske člane (aunt, uncle, cousin).

Predstavila bom nekaj iger:

• Pri igri skrivalnic Where is Mia? so otroci iskali Mio. Kartice družinskih članov so bile obrnjene tako, da se članov družine ni videlo. Kartice smo premešali in otroke sem usmerila Tell me, where is Mia, pri tem sem pokazala na posameznega otroka. Ta je izbral eno izmed slikovnih kartic in jo obrnil. Postavila sem vprašanje Is this Mia? Vprašanju je sledil odgovor, ki ga je podal otrok: Yes this is Mia ali No, this is not Mia, this is Mia's (dad, mother, brother…).
• Pri gibalni igri Go to… smo Miine družinske člane razporedili po prostoru. Sledilo je navodilo Go to (poimenovala sem družinskega člana), otroci so stekli do imenovanega družinskega člana. Način gibanja smo spreminjali (skoki, hoja nazaj, tek, ipd.).

Slika 1: Slikovne kartice in igra Where is Mia. (foto: Nataša Perko).

• Pri igrica Tell me where, so bile kartice razporejene tako, da so bile vidne vsem. Imela sem zavezane oči, s prstom sem se je sprehajala nad karticami in rekla: You will tell me, where (imenuje družinskega člana) is. Otroci so, nad imenovanim družinskim članom, rekli: »Stop.« Snela sem si prevezo, sledilo je moje vprašanje Is this (imenovan družinski član) in odgovor otrok Yes, this is (imenovan družinski član) ali No, this is not (imenovan družinski član).
• Pri igri Who is it sem v rokah držala kartice tako, da jih otroci niso videli. Eno kartico sem hitro in zelo na kratko obrnila in vprašala Who is it? Če družinskega člana niso imenovali, sem jim pomagala z asociacijami (sprememba glasu, kretnja, značilnosti, ipd.).
• Music steps je igra, ki se je odvijala ob glasbi. Otroci so hodili po karticah, ko je glasba utihnila, so se usedli vsak na svojo kartico. Dala sem navodilo: Stand up if you're sitting on the (imenuješ družinskega člana). Igro smo nadgradili tako, da smo dodali gibalno nalogo ali jo povezali z barvami.

Otroci vztrajajo v dejavnostih in se k njim vračajo, če jim predstavljajo zabavo. Za dobro artikulacijo in jasno izražanje je zelo pomembna gibljivost govornega aparata in obraznih mišic, – zato se tudi pačimo, delamo različne grimase in dodajamo kretnje.

Igre so otroke navajale na samostojnost in ponudile tisto zdravo mero samozavesti pri jezikovnem udejstvovanju.  Pomembno je zavedanje otrok, da jim nudiš podporo, če jo bodo potrebovali, tako so v svojih poskusih veliko bolj sproščeni.

Dejavnosti v angleškem jeziku na temo družina smo povezali s pesmijo Baby Shark in We are a family ter ju tudi gibalno spremljali.

Temo družina smo povezali z barvami, kjer smo se osredotočili na pesem I see something (ime barve). Tudi tukaj nam je pomagala Mia, njena družina in prijatelji. Za utrjevanje barv smo uporabili kartice barvne družine/Color family.

Pri utrjevanju najpogostejših barv (red, yellow, blue, green) smo uporabili naslednje igre:

• Muholovci (predstavljena v Zborniku referatov 3.mednarodne konference Pomahajmo v svet, 2017).
• Who is missing je igra, kjer smo ob plesu pokrili eno izmed kartic, otroci pa so poskušali ugotoviti, kateri družinski član pri posamezni barvi družine manjka.
• Find your family je gibalno igra, kjer smo slikovne kartice pritrdili otrokom na hrbet ter jih spodbudili, da si poiščejo svojo družino, še preden potihne glasba.
• Z barvnim besediščem smo nadgradili že nekaj zgoraj omenjenih iger: Go to; Music steps, ipd.

Igre pripomorejo k utrjevanju besedišča, širjenju besednega zaklada in k razumevanju ter sledenju preprostim navodilom.

 
Slika 2: Slikovne kartice in igra Who is missing. (foto: Nataša Perko).

Nekaj otrok v oddelku se verbalno ne odziva, razumejo pa podana navodila. To je pri usvajanju tujega jezika velikega pomena, saj ni tako drugače kot pri učenju materinščine, kjer otrok sliši in posluša jezik mnogo prej, kot pa se nanj verbalno odzove.

Ob predstavitvah družine v slovenščini ter različnih igrah, sem opazila, da so otroci dobro poznali svoje sorodstvene odnose z drugimi v ožji in širši družini (mama, oče, brat, sestra, teta, stric, sestrična, bratranec), dokaj dobro so poznali sorodstvene vezi z vidika staršev (mož, žena, sin, hčerka), več težav pa se je pokazalo pri imenovanju sorodstvenih odnosov z vidika starih staršev (hči, sin, vnuk, vnukinja) ter tete/strica (brat, sestra, nečak, nečakinja). Razumevanje tovrstnih sorodstvenih odnosov se je izboljšalo zaradi različnih iger na temo družina.

Pri spontanih igrah so otroci posegali po slikovnih karticah in se postavljali v vlogo usmerjevalca igre, uporabljali so na novo pridobljeno besedišče. To je bilo najbolj opazno pri igri vlog, kjer so prvotno družino, ki je zajemala le ožje družinske člane (mama, oče, bratje, sestre), močno razširili (tete, strici, bratranci, sestrične, babice, dedki) ter eno izmed družin imenovali Blue family in jih nagovarjali izključno v angleščini (mom, dad, sister, baby, ipd.).

Pri 2. klicu v Litvo je večina otrok samostojno predstavila svojo družino v tujem jeziku. Nekateri otroci so spontano prehajali med tujim jezikom ter slovenskim jezikom. V pomoč pri predstavitvi so jim bili plakati, ki so jih izdelali v družinskem krogu.

Kako nadaljevati?

Pri družinski tematiki se moramo zavedati, da so si družine med seboj različne, da imajo različne poglede, prepričanja, načela in vrednote in da je prav, da to drugačnost spoštujemo. Pripravljeni moramo biti na dileme in na iskrena otroška vprašanja, na katera odgovarjamo z iskrenimi odgovori.

Izvedene dejavnosti so pripomogle k razumevanju različnih oblik družinskih skupnosti, k širjenju obzorij, sprejemanju in spodbujanju k strpnosti, tako pri otrocih kot pri odraslih. Posredno smo se dotaknili tem, ki otroke obkrožajo, so težje za razumevanje, vendar potrebne pozornosti.

Verjamem, da so glasba, gib in igra univerzalen jezik, ki je razumljiv mnogim, zato nas povezuje in nam odpira svet.

Dodana vrednost projekta je poleg močno sporočilnih ciljev, tudi vzbujanje zanimanja otrok za tuj jezik. Ne smemo pa zanemariti veselja in zadovoljstva ob izvajanju tovrstnih dejavnosti ter želje po pridobivanju novega znanja. Če omenjeno kot dolgoročni cilj (Videmšek, Drašler, Pišot 2003)  razumemo kot razvijanje občutka za jezik, pripravo otroka na kasnejše učenje, vzbujanje občutka za drugačno kulturo ter hkrati spodbujanje splošnega razvoja otroka, potem smo naredili korak v pravo smer.

                                                                                                    Vrtec Hrastnik, enota Sonček

                                                                                                                  Nataša Perko

Literatura:

• Božič, N. (2017). Zgodnje poučevanje tujega jezika v vrtcu in projekt »Say hello to the world«. V: 3. mednarodni zbornik strokovnih referatov projekta »Pomahajmo v svet«. Radeče: FINI zavod Radeče, delo za mlade.
• Kosinac, J. (2003). Angleške igralne urice: priročnik za učitelje. Ljubljana: DZS.
• Rajović, R. (2015). Kako z igro spodbujati miselni razvoj otroka. Ljubljana: Mladinska knjiga.
• Thaler, J. (1999). Poučevanje tujega jezika na razredni stopni z integracijo gibalnih dejavnosti. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
• Videmšek, M.; Drašler, A. in Pišot, R. (2003). Gibalna igra kot sredstvo za seznanjenje s tujim jezikom v zgodnjem otroškem obdobju. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.